DRUŽINSKA KMETIJA BREGAR

Začetki naše kmetije segajo v prvo polovico dvajsetega stoletja, v leta po prvi svetovni vojni, ko se je za naše prednike svet preko noči spremenil. Po štirih stoletjih vladavine Habsburžanov je sledilo obdobje pripadnosti Italiji. Brda, nekdaj na jugu države, so postala sever v novi. Marsikdo se ni znal prilagoditi in številne kmetije so bile naprodaj. Naš praded Antonio Srebernič je leta 1920 kupil nekaj zemlje od grofa Attemsa in postavil na noge tržno usmerjeno kmetijo, na kateri so pridelovali sadje in vino, krompir, koruzo in krmo za nekaj glav goveda, ki je služilo tudi za delo v brajdah in na njivi.

Sadje so ženske v koših na glavah nosile prodajat na goriško tržnico, z vinom pa smo že od začetka oskrbovali nekaj okoliških gostiln. Koncu druge svetovne vojne je sledila priključitev k Jugoslaviji in za kmete se je svet ponovno postavil na glavo, saj so tako prejšnji koloni kot svobodni kmetje postali zadružniki. Kmetija žal ni mogla rezati kruh vsem otrokom, zato so se mnogi odselili, med drugimi tudi moj oče Hilarij, ki ga je leta 1956 pot vodila najprej v Francijo, nato pa v Kanado, kjer sem bil rojen tudi jaz, Andrej Srebrnič.

Družina si je dom ustvarila daleč od doma, toda želja po vrnitvi v Brda ni nikoli ugasnila in v drugi polovici sedemdesetih letih smo se vrnili, da bi starim staršem pomagali obdelovati zemljo. Vinogradi so bili že iztrošeni, zato je moral oče zastaviti vse na novo in iz svojih vinogradov se ni povsem umaknil niti potem, ko mi jih je večino prepustil. Takrat smo bili še člani zadruge, toda kmalu sem se odločil hoditi po svoji poti tudi s predelavo grozdja in trženjem ustekleničenega vina. V tem času se je osamosvojila tudi Slovenija, ki je dobro desetletje kasneje potrdila svojo pripadnost Evropi s članstvom v Evropski uniji, kar nam kmetom pomeni nov izziv.